Razsežnosti znanstveno – umetnostnega polja na področju robotike oziroma bolj natančno androidne znanosti so večslojne. Android, za razliko od industrijskega robota, predstavlja novo vsebino in dodano vrednost znotraj polja robotike. Android, kot artificielno telo, mimetično podoben človeškemu, združen s tehnološkimi principi upravljanja deluje kot ogromen in zapleten sistem.
Telo homo sapiensa postaja artefakt. Prezentiran je kot nenehen umetelen ritual. Naravno telo postaja umetno skonstruirano telo. Minljivost postaja fizično – materialno dejstvo. S projektom Units raziskujemo notranjosti od zunaj in vračanja k sebi s tehnologijo, ki zrcali sodobni človeški fizis – hibrid, sodobni posthumani objekt. Z vse večjo kompleksnostjo tehnologije vedno bolj izginjajo meje med naravnim in umetnim, notranjim in zunanjim in strojem in človekom. Razlike med rojenim in narejenim se prepletajo. Evolucija umetnega vzpostavlja nov princip sodobne posthumane mitologije. Hibridnost se kaže kot nova artikulacija sodobnikovega bivanja. Z možnostmi, ki nam jih ponuja sodobna tehnologija (virtualni svetovi, umetno življenje, biogenetika, kibernetika, …), se zdi, kot da je organsko telo le še vzorec neke pretekle zgodovine, ostanek borbe med mislijo in telesom, skratka artefakt, ki nas opozarja na omejeno privrženost naravi.
Študija je bila delno opravljena na inštitutu ATR (Advanced Telecommunication Research Institute International) v laboratoriju Profesorja Hiroshi Ishiguro, Kyoto, Japonska, 2016-2017